Socialna ekonomija v Romuniji vključuje različne oblike organizacij, v smislu združenj kot so zadruge, skupne združbe, združenja, ustanove, nevladne organizacije, etc. Kar se tiče pravnih okvirov je Romunski parlament junija leta 2015 odobril Zakon o Socialni Ekonomiji (št. 219), ki se je z metodologijo in usmerjenimi mehanizmi začel izvajati leta 2016. Zakonodaja cilja na uravnavanje socialne ekonomije in ustvarja ukrepe za njeno promocijo in razvoj. Med drugim zakon uravnava pogoje certificiranja socialnih podjetij s strani javnih organov in njihove vstavitve. Za njegovo uveljavljanje je pooblaščeno Ministrstvo za delo.

Po zakonodaji, socialna ekonomija vključuje vse neodvisno organizirane aktivnosti javnega sektorja, z določenim namenom služenja splošnemu ali skupinskemu interesu, s povečanjem stopnje zaposljivosti oseb iz ranljivih skupin ter zagotovitvijo dobrin ali storitev. Socialna ekonomija je zasnovana na bazi prostovoljne in solidarnostne zasebne pobude, z visoko stopnjo avtonomije in odgovornosti, ter z omejenim deležem dobička, do katerega so upravičeni delničarji.

Zakon opisuje delovanje številnih mehanizmov, potrebnih za odobritev različnih oblik socialne ekonomije (certificirano socialno podjetje ter socialno znamenje) ter novih organizacijskih in institucionalnih struktur (oddelki socialne ekonomije). Kljub temu bodo ti ukrepi imeli minimalen vpliv na klasične entitete socialne ekonomije (zadruge, združenja, kreditni sindikati, delavski in upokojenski sindikati).

Industrijski strokovnjaki so razglasili da “[…] Zakon št. 219/2015 omejuje področje delovanja socialne ekonomije do dostopa na trg dela ljudem iz ranljivih skupin, v nasprotju z univerzalnim pomenom socialne ekonomije, ki se razume kot ekonomska aktivnost, izvajana s spoštovanjem do občinskih meril. Trenutni zakon usmerja socialno ekonomijo proti dopolnilnim mehanizmom socialnih storitev, uporabljenih s strani oseb iz ranljivih skupin. V tem pogledu pušča socialna ekonomija za seboj skorajda nezdružljivo idejo posameznega aktivizma, ki učinkovito združuje individualne in skupne odgovornosti. (Romeo Asiminei, “The law on social economy. From legislative to theoretical framework”, Social Alternatives magazine, 2016).

Zatorej javni okviri in zakonodaja, glede socialne ekonomije in socialnega podjetništva v Romuniji, niso popolnoma sopovezani med seboj. Jasno je, da je na vseh nivojih potreben boljši, sistemsko dodelan in dosleden pristop izobrazbe in mentorstva k socialnem podjetništvu, da bi ustvarili znatne spremembe v okolju romunskega socialnega podjetništva.

Nekaj primerov dobre prakse in navdihujočih socialnih podjetij v Romuniji:

The Travelling Book Foundation

Od 5,300 javnih knjižnic in knjigarn v Romuniji, jih samo nekaj nudi tehnologijo, prilagojeno osebam s posebnimi potrebami, predvsem v zadostitev potrebam okoli 90,000 slabovidnim ljudem. Cartea Călătoare producira avdio knjige v formatu DAISY (Digital Accessible Information System), ki omogoča užitek branja slabovidnim osebam v njihovi lokalni knjižnici, kot samostojnim osebam. Ustanova podpira vključevanje slabovidnih oseb v družbo in jim zagotavlja lažji dostop do informacij, izobrazbe ter zaposlitve. Njihove storitve nudijo nujno podporo slabovidnim ljudem, na katerem koli področju zanimanja ter pri nadaljevanju izobrazbe.


MamaPan Bakery

Razvito kot socialno podjetje financirano s strani evropskih sredstev, Socialno podjetje MamaPan omogoča zaposlitev v pekarnah materam samohranilkam in materam z več kot dvema otrokoma, ki so v ranljivih situacijah in izpostavljene socialni ali ekonomski izključenosti. Finančni cilj, dosežen z prodajo pekovskih izdelkov, je namenjen socialnemu poslanstvu podjetja – ustvarjanju novih delovnih mest. Socialno podjetje MamaPan investira v gospodarsko uspešnost kot tudi v korekten odnos do zaposlenih in njihovih kupcev.


The cloth workshop

Viitor Plus Association (socialna nevladna organizacija,  www.viitorplus.ro ) so ustanovili  “Atelierul de pânză” kot zaščiteno socialno ekonomsko podjetje, tako imenovano »zaščiteno enoto« (30% zaposlenih v podjetju predstavljajo osebe s posebnimi potrebami, podjetje je odobreno s strani Ministrstva za delo). Ukvarjajo se z reciklažo tkanin, iz katerih nato izdelujejo torbice, peresnice, ovitke za knjige, torbe za prenosnike, etc.


This project has received funding from the European Union’s Erasmus + programme under Grant Agreement No 2016-2-RO01-KA205-024839.
This communication platform reflects the views only of the author and the European Commission cannot be held responsible for any use which may be made of the information contained therein.