Sodeč po poročilu Evropske komisije iz leta 2014[1], v Nemčiji ne obstaja zakonodaja na področju socialnega podjetništva, niti ne obstaja formalna definicija le-tega. Iz poročila je razvidno tudi, da ne obstajajo nikakršni načrti za predstavitev tega pojma v bližnji prihodnosti.

Delno pomemben koncept je status »javne koristi«, ki priznava organizacije, ki imajo socialni namen in so omejene z vidika deljenja dobička. Ta status je lahko dodeljen organizacijam, ki delujejo v različnih pravnih oblikah; posledično se s tem izognejo plačilu davka na dobiček, vendar pa se pri tem soočajo s poleg ustavljenega dobička in sredstev, nefleksibilnostjo računovodskega poslovanja, kot npr. s težavami pri zbiranju zadržanega dobička.

Zaradi njegove pomembnosti, velik del političnih in pravnih diskusij poteka okoli 3 sektorja: izvedba socialnih storitev zapisanih v nemškem socialnem kodeksu ter izvedba ostalih socialnih storitev in državne angažiranosti, ki mu predseduje močan biotop ustanov in združenj. Zvezna vlada se trudi za ohranitev nedavno vzpostavljene konkurenčnosti v »socialni ekonomiji« (možnost razvoja dodatnih manjših segmentov na trgu) in pozdravlja prihod novih, inovativnih izvajalcev. Vendar se po liberalizaciji sektorja socialnih pravic v večjem številu pojavljajo le v dobiček usmerjeni ponudniki, ki oskrbujejo bogatejšo klientelo (večinoma financirano s strani privatnega zavarovanja). Glede na izvedbo socialnih storitev dosedaj, se manjše organizacije – novodobna socialna podjetja – pojavljajo le kot obrobni fenomen in prevladuje splošno mnenje, da bo v bližnji prihodnosti ostal njihov tržni delež majhen. Njihovo delovanje je bolj vidno v občinah, kjer je uveljavljen pristop zagotavljanja socialnih storitev otežkočen, bodisi zaradi ne financiranja ali kot oblika pomanjkanja usposobljenega osebja (npr. skrb za nego otrok in starejših občanov v podeželskih območjih z zmanjšano populacijo) (Göler von Ravensburg 2013). Na tem trgu so (za razliko od ostalih partnerskih držav) vedno prevladovali nejavni akterji: dobrodelne organizacije bolj ali manj podjetniške narave ali popolnoma v dobiček usmerjeni ponudniki storitev. Kljub temu je razvoj novodobnih socialnih podjetnikov pridobil pozornost vlade. Kot del nacionalne strategije angažiranosti 2010, ki pokriva zelo široko področje družbene angažiranosti: združenja, ustanove, prostovoljstvo, dobrodelnost, socialne federacije, aktivnosti hospicev, okoliške iniciative, kulturni projekti, društva za samopomoč in »nova« socialna podjetja, ki promovirajo socialne inovacije. Njihova strategija obljublja:

  • Izboljšati (v sodelovanju z socialnimi federacijami) okvirne pogoje delovanja za socialna podjetja, ki naj bi vključevali: boljšo povezanost socialnih podjetij in ostalih akterjev relevantnega ekosistema (filantropski skladi, mednarodne donatorske organizacije) v politični dialog o socialnih inovacijah in vključenosti; oceniti stopnje tveganja riskantnih kapitalskih naložb v družbeno koristna podjetja; raziskati možnosti za specifična tekmovanja in nagrade za mlade podjetnike v okviru ozaveščanja; in vključiti socialna podjetja kot ločeno ciljno skupino pri shemah javne podpore.
  • Ustanovitev učinkovitih izmenjalnih forumov za večjo ozaveščenost in odzivnost javnih teles na področju socialne inovacije; postavitev BMFSFJ (državno ministrstvo za družinske zadeve, upokojence, ženske in mladino) kot kontaktne točke za socialne inovatorje; nudenje podpore pobudam, ki ciljajo na meritve in poročanje o vplivih; promocija sodelovanja med socialnimi podjetji in ostalimi podjetji, zbornicami, združenji, socialnimi institucijami in ostalimi javnimi akterji na različnih regionalnih ravneh (Bundesregierung 2010).

Finančna podpora za ustanovitev in delovanje tradicionalnih in novodobnih socialnih podjetij na državni ravni, je usmerjena skozi narodno banko za razvoj KfW, sredstva pa so dosegljiva tudi v strukturnih skladih EU. Vlada je tudi naklonjena promociji različnih vrst prostovoljstva – kar bi prav tako lahko bilo v povezavi z socialnim podjetništvom. BMFSFJ že od leta 1999 na vsake 5 let izvaja obsežno raziskavo o prostovoljstvu (Freiwilligensurvey), za pridobitev natančnih statistik o angažiranosti in sodelovanju prebivalstva.

Čeprav poudarek politike temelji na »klasičnih« temah socialnega podjetništva: delovna in socialna vključenost, zagotavljanje socialnih storitev, zagotovljene s strani države, je po novem poudarek tudi na kulturi in ekologiji. Na primer, Ministrstvo za okolje v zvezni državi Nordrhein-Westfalen spodbuja javno udejstvovanje pri varovanju okolja, kar lahko vsebuje pristop socialnega podjetništva. Uspešni primeri socialnega podjetništva v Nemčiji vključujejo.

 

Tengelmann Social Ventures

Tengelmann Social Ventures GmbH je vlagatelj socialnega vpliva, ki se osredotoča na financiranje socialnih podjetij in nudenje podpore socialnim podjetnikom. Poudarek imajo na internetnih start-up podjetjih ter spletnem poslovanju, v podjetja ki so trenutno pod njihovim okriljem se vključujeta tudi Dot.Hiv in Coffee Circle.

Cilj Tengelmann Social Ventures GmbH je financiranje socialnih podjetij (poslovni modeli, usmerjeni v dobiček, ki si prizadevajo za socialne cilje) in zagotovitev svetovalne podpore socialnim podjetnikom. Osredotočeni so na mlada podjetja, ki ustvarjajo pozitivni socialni vpliv na družbo. Njihova glavna tematika se glasi : » Prvo družbeni vtis, nato finančni vtis«.


Ruby Cup

Ruby Cup je socialno podjetje stacionirano v Berlinu in Keniji. Ukvarjajo se s proizvodnjo in prodajo Ruby Cup menstrualnih skodelic, narejenih iz 100% medicinskega silikona. Skodelice so narejene za ponovno uporabo 10-ih let in prihranijo uporabo približno 12.00 tamponov. Podjetje posluje z idejo » enega kupiš, enega podariš«. Vsaka menstrualna skodelica kupljena v industrijski državi subvencionira nakup skodelice za dekle v Afriki. Leta 2014 je bilo v Afriki razdeljenih 5.000 menstrualnih skodelic Ruby Cup.


BonVenture

BonVenture financira socialna podjetja v nemško govorečih družbenih prestolnicah. Samo podjetje BonVenture je klasificirano kot socialno podjetje. Bili so prvi, ki so začeli z izvajanjem prakse, ki vlagateljem ponuja možnost podpiranja dejavnosti socialnega podjetništva  v nemško govorečih državah že od leta 2003. Poleg kapitala prispevajo tudi znanja in stike, nudijo vpogled v ustanovitev in vodenje njihove organizacije in s tem spodbujajo razvoj in širitev inovativnih dej. Investicije se začnejo pri znesku 300,000€.


[1] A map of social entreprises and their eco-system in europe: Germany (2014(. Available from: www.ec.europa.eu/social/BlobServlet?docId=14214&langId=en


This project has received funding from the European Union’s Erasmus + programme under Grant Agreement No 2016-2-RO01-KA205-024839.
This communication platform reflects the views only of the author and the European Commission cannot be held responsible for any use which may be made of the information contained therein.