Socialno podjetništvo predstavlja čedalje večji izziv uveljavljeni ideji, da poslujemo samo zaradi dobička samega; socialna podjetja beležijo hiter razvoj po celem svetu, čeprav gre statistično gledano še vedno za nišno obliko poslovanja.

Socialno podjetništvo je za mnoge še vedno nov koncept, ne samo v sistemih izobraževanja, temveč tudi na področju ekonomije. Obstaja veliko definicij in širok nabor organizacijskih oblik, ki so jih prevzela socialna podjetja po vsem svetu. Zaradi tega je težko narediti mednarodne primerjave. Med drugim so tukaj tudi več ali manj splošne uveljavljene definicije socialnega podjetništva:

»Socialni podjetnik, med drugim, ne pričakuje in ne organizira z namenom ustvarjanja zajetnega finančnega dobička za svoje investitorje – po večini filantropske in vladne organizacije –  ali zase. Namesto tega se socialni podjetnik osredotoča na širokopotezno vrednost transformacijskih koristi za pridobitev določenega družbenega segmenta ali družbe na splošno. Za razliko od podjetniške vrednosti, ki predvideva trg, ki je sposoben plačati inovacijo, predlog socialnega podjetništva cilja na populacijo ki je pozabljena, zanemarjena, z manj priložnostmi ter brez finančnih sredstev ali političnega zaledja, da bi lahko sama dosega želeni cilj. To še ne pomeni, da socialni podjetniki kot gonilna sila zavračajo predloge o stvaritvi dobička. Priložnosti, ki jih ustvarjajo socialni podjetniki lahko ustvarijo dobiček, lahko pa so organizacijsko gledano tako profitne kot neprofitne. V čemer se socialno podjetništvo razlikuje od drugih,  je primarnost socialne koristi, kar profesor Greg Deeds iz univerze Duke imenuje v svojem temeljnem delu, ki označuje pomembnost »vpliva, povezanega s poslanstvom.« [1]

»Socialni podjetniki so ljudje, ki  opazijo nezadovoljeno potrebo, katere državni sistem socialnega varstva ni sposoben ali je ne more zadovoljiti ter zberejo potrebne vire (ljudi, pogosto prostovoljce, denar in prostor) in jih uporabijo, da »Naredijo razliko«.«[2]

»Socialno podjetje je operater v socialni ekonomiji, katere glavni namen je pridobiti socialni vpliv, namesto ustvarjanja dobička za svoje lastnike in delničarje. Deluje tako, da oskrbuje trg z dobrinami in storitvami na podjetniški in inovativen način ter da porablja svoj dobiček primarno, da zadovolji zastavljene socialne cilje. Upravljanje podjetja poteka odprto in odgovorno,  ter vključuje zaposlene, kupce in delničarje, ki se zavedajo komercialnih aktivnosti podjetja samega.«[3]

Socialna podjetja se od navadnih podjetij razlikujejo v različnih ozirih, ki so koristni za skupnost:

  • Socialna podjetja so bolj nagnjena k inovacijam in eksperimentiranju, kot tradicionalni poslovni modeli, saj so ponavadi ustvarjena z namenom, da zapolnijo vrzeli v že obstoječih storitvah, ki jih javni ali zasebni sektor ne zmoreta ali ne želita zagotoviti;
  • Socialna podjetja lahko dosežejo socialno izključene ljudi s pomočjo prostovoljstva, izobraževanja ter kariernih priložnosti;
  • Socialna podjetja so ustanovljena z namenom, da svoj dobiček vlagajo nazaj v podjetje ter v lokalno ekonomijo.

Vsekakor  se bomo v prihodnosti srečali z vse več socialnimi podjetniki v Evropi. Vse več programov in platform, kot je Euromentor, vzpodbuja mlade ljudi, da ustanovijo svoje podjetje in z njim pomagajo reševati socialno problematiko. Za zagotovitev trajnostnega odziva na tem področju bi morali mladi imeti omogočen dostop do resničnih izkušenj delovanja socialnega podjetništva v njihovi državi in v Evropi na splošno.

Z razumevanjem socialnega podjetništva in prepoznavanjem potreb in zahtev njegovega specifičnega poslovanja, bi lahko mladi ustvarili ekonomijo prihodnosti.

V spodnjih zavihkih lahko najdete več informacij o socialnem podjetništvu v partnerskih državah in primere dobrih praks socialnega podjetništva.

[1] Martin, R. and Osberg, S. (2007) Social Entrepreneurship: The Case for Definition. Stanford Social Innovation Review. Available from: https://ssir.org/articles/entry/social_entrepreneurship_the_case_for_definition

[2] Thompson, J. et al (2000) Social entrepreneurship – a new look at the people and the potential. Management Decision, Vol. 38 Issue: 5, pp.328-338, Available from: https://doi.org/10.1108/00251740010340517

[3] European Commission definition. Available from:http://ec.europa.eu/growth/sectors/social-economy/enterprises_en


This project has received funding from the European Union’s Erasmus + programme under Grant Agreement No 2016-2-RO01-KA205-024839.
This communication platform reflects the views only of the author and the European Commission cannot be held responsible for any use which may be made of the information contained therein.