Mentorstvo je starodaven in nov pojav obenem.

Kljub temu, da se beseda “mentor” v angleškem jeziku prvič pojavi šele leta 1750[1], sam koncept mentorstva še ni bil uveljavljen takrat. Izraz se prvič pojavi že v obdobju antike, uporabil ga je grški pisec in filozof Homer v svojem delu  “Odiseja”. Zgodba, postavljena okoli leta 700 p.n.št. opisuje lik po imenu Mentor, ki je veljal za Odisejevega prijatelja. Mentor je bil Itaška starešina, ki je bil reinkarnacija Atene, grške boginje modrosti[2]. V slavni zgodbi, kjer Odisej odrine v boj za trojansko vojno, so mu zaupali njegovega sina Telemaha, za katerega je  Mentor skrbel in ga ščitil na njegovi poti do odraslosti.[3]

 Knjiga francoskega avtorja Françoisa Fénelona “Les Aventures de Telemaque”, napisana leta 1699 kot poklon Homerjevi klasiki, je povzdignila mentorstvo na raven popularnosti tistega časa. François Fénelon je bil tutor vnuku kralja Ludvika XIV, nauki ki jih je razložil v svoji knjigi, pa so služili v namen izobraževanja njegovega učenca v mirnega in modrega monarha, kot Nayab razlaga dalje.

Drugje, ekonomija srednjeveške Anglije je uspevala in cvetela s pomočjo obrtništva. Obrtniki so svojo poznavanje obrti, znanje in izkušnje posredovali učencem v procesu ki je zelo podoben današnjemu pojmu mentorstva. Obdobje vajeništva je v povprečju trajalo 12 let, oziroma do vajenčevega dopolnjenega 21 leta starosti. Industrijska revolucija je končala marsikatero od teh obrtniških tradicij in s tem tudi neformalni sistem mentorstva, ki so ga le te prinašale. V razvijajočem se industrijskem svetu so mladi moški našli zaposlitev v tovarnah, kjer so bili podvrženi neosebnemu sistemskemu izobraževanju, namesto individualnemu izobraževanju mentor – mentoriranec. Za vzgled obstaja model, ki je preživel preizkus časa v ZDA, organizacija ustanovljena leta 1904, s strani cerkvenega kluba “Men’s Club of the Central Presbyterian Church of New York”. Organizacija imenovana Big Brothers/Big Sisters of America  (BBBSA), je v skupnost usmerjeni program mentorstva, kjer se mentorski odnos razvija neposredno in sta mentor in mentoriranec istega spola, z ciljem pomagati mladim ljudem v njihovi skupnosti. BBBSA še vedno obstaja kot uspešna mentorska organizacija, z več kot 500 poslovalnicami ter milijoni otrok in mladih ljudi kot mentoriranci v vseh zveznih državah ZDA. Organizacija se postavlja kot vzgled za mentorske programe v start-up skupnostih in je pogosto citirana v različnih raziskavah kot primer dobre prakse.[4]

Študija o pomembnih zgodovinskih posameznikih je odkrila, da jih je večina imela mentorje, ki so nadzorovali njihov napredek. Aleksander Veliki je imel Aristotla, kralj Artur je imel Merlina, Chandragupta Muarya iz Indije je imel Chanakya, Pavel iz Tarza, slavni krščanski škof iz prvega stoletja je imel Timoteja, pesnik T.S Elliot je imel Ezro Pounda, Martin Luther King je imel Dr. Benjamina Eliah Maysa, Beethoven in Mozart sta imela Haydna. Seznam gre v neskončnost. Oblika mentorstva je bila vedno izvajana v samostanih, kot lahko vidimo na Saint Bedejevi ilustraciji “ De Corpore” in ostalih pripovedih iz tistega časa, in se nadaljuje še dandanes.

Že od 80. let je mentorstvo poglaviten del vodstvenega usposabljanja v komercialnih organizacijah. Podjetja kot so Xerox, General Electric, Kodak, Intel in Avon imajo vsa dobro uveljavljene in popularne programe mentorstva.[5]

Dandanes je mentorstvo priznano kot visoko učinkovito orodje treninga in razvoja in se na široko uporablja v izobraževalnih in vladnih institucijah, univerzah in poslovnih korporacijah, med drugim tudi kot most med njimi. Programi mentorstva postajajo čedalje bolj priljubljeni in so čedalje rastoč trend, kot oblika modernega orodja komuniciranja.

Moderno organizacijsko mentorstvo se izvaja v okolju učne organizacije in se osredotoča na razvoj kompetenc, vodstvenih sposobnosti in vseživljenjskega učenja. Trenutni koncept idealnega mentorja je izkušena oseba, ki lahko deluje objektivno in ima moč vpliva na dogodke; oseba ki jih lahko podpre in pomaga med njihovim lastnim učenjem ter poveča njihov maksimalni potencial, pomaga pri razvoju njihovih veščin in izboljša njihov nastop, da lahko postanejo osebe, kakršne si želijo postati. Vse to je v nasprotju s prejšnjim pojmom zagotavljanja smernic v skladu s pred-nastavljenimi družbenimi normativi odličnosti[6]. V podporo sodobnemu dojemanju mentorstva okoli 70% od 500 najuspešnejših podjetij v ZDA ponuja mentorske programe.

Evolucija koncepta mentorstva iz preteklih časov pa do danes, kljub temu, da še vedno poteka, nam prikazuje smernice mentorstva v prihodnosti. Dokazuje, da kljub temu, da so se določene oblike izkazale za zastarele, je sam koncept še vedno v veljavi in cveti na najvišjih izobraževalnih in poslovnih nivojih.

Za več informacij o mentorstvu si oglejte pomembno terminologijo, poglobljeno razlago mentorskega procesa, vtisa, ki ga mentorstvo pusti ali ostale mentorske programe, ki podpirajo socialno podjetništvo in podjetništvo na splošno.

In pa seveda, če čutite navdih, kliknite na registracijo kot mentor ali mentoriranec na naši platformi in požanjite uspehe mentorstva tudi sami!

Te informacije izvirajo iz raziskav iz knjige »Mentorstvo – procesi, smernice in programi« avtorice Prof. Daniele Ilieve Kolieve, izdane leta 2015.

[1]   Nayab, N. (2011) Tracing The Origins Of Mentoring And Its Progression Through The Ages

[2] Hunter, D. (2007) Why Do Mentors Mentor?: A Study Of Motivations In Workplace Mentoring

[3]   Dappen, L., and Isernhagen, J. C. (2006). Urban And Nonurban Schools: Examination Of A Statewide Student Mentoring Program. Urban Education, 41(2), 151-168. Doi:10.1177/0042085905282262

[4] Gray, A. (2011) Measuring The Impact Of A Mentoring Program:  Preparing African American Males For Success Beyond High School

[5] Nayab, N. (2011) Tracing the Origins of Mentoring and Its Progression Through the Ages

[6]  Nayab, N. (2011) Tracing the Origins of Mentoring and Its Progression Through the Ages


This project has received funding from the European Union’s Erasmus + programme under Grant Agreement No 2016-2-RO01-KA205-024839.
This communication platform reflects the views only of the author and the European Commission cannot be held responsible for any use which may be made of the information contained therein.